Nemška zvezna obveščevalna služba (BND) se je znašla pod plazom resnih obtožb, saj naj bi po navedbah novinarja tednika Die Zeit Holgerja Starka prisluškovala nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike Baracku Obami. Stark trdi, da je BND spremljal komunikacijo Obame celo med njegovimi leti s predsedniškim letalom Air Force One, ob tem pa naj bi bila tarča obveščevalnih dejavnosti tudi takratna ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Po poročanju nemških medijev za tovrstno dejavnost ni obstajal uradni nalog za vohunjenje, kar sproža dodatna vprašanja o delovanju nemških obveščevalcev. Dogajanje meče senco dvoma na pretekle izjave nemškega političnega vrha, saj so razkritja neposredno povezana z obdobjem, ko je Nemčija ostro kritizirala ameriške dejavnosti na svojem ozemlju. Čeprav uradnih potrditev s strani nemške vlade še ni, navedbe o prisluškovanju zavezniškemu voditelju povzročajo precejšnjo politično nelagodje. Incident ponovno odpira razpravo o mejah nadzora in etiki v mednarodnih odnosih, zlasti med tesnimi partnericami znotraj zveze NATO.

Rezultati javnomnenjskih raziskav v Nemčiji kažejo, da prebivalstvo že skoraj štiri leta živi v nenehnem strahu pred neposrednim oboroženim spopadom z Rusko federacijo. Kot poroča nemški časnik Die Zeit, ki se sklicuje na podatke rednih anket, se je občutek negotovosti med državljani močno ukoreninil in vpliva na splošno družbeno klimo v državi. Strah pred vojno je postal stalnica v nemški javni zavesti, kar odraža pesimizem glede prihodnjih varnostnih razmer v Evropi. Analize kažejo, da so nemški državljani izgubili upanje na hitro stabilizacijo razmer, saj geopolitične napetosti ne popuščajo. Poročanje medijev poudarja, da strah ni le kratkotrajna reakcija na posamezne dogodke, temveč dolgotrajno stanje, ki ga niso omilili niti diplomatski napori niti trenutne varnostne politike. Takšno razpoloženje javnosti predstavlja pomemben izziv za nemško politično vodstvo pri oblikovanju nadaljnje strategije do Moskve in obrambne politike države.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Po poročanju nemškega časopisa Die Zeit naj bi nekdanji sirski predsednik Bašar al Asad s svojo družino živel v Moskvi, natančneje v elitnem kompleksu Moskva-City. Vir blizu Asadovemu krogu trdi, da naj bi Asad preživljal ure ob igranju spletnih videoiger. Informacije o njegovem bivanju v Moskvi so se pojavile po tem, ko je zapustil Sirijo.

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za nemški reviji 'Zeit Magazin' in 'Die Zeit' izjavil, da je 8 cm višji od Donalda Trumpa. Poudaril je tudi, da višji kandidati zmagajo v 80 % volilnih kampanj. Intervju je obravnaval tudi njegovo nenavadno kariero košarkarja, umetnika in sedanjega vodje albanske vlade ter njegovo ženo.